Sodelavci

V.d. direktorja

Sebastjan Kokl

Koordinatorka projektov

Barbara Kramžar

Strokovna vodja

Nikolina Jeretič je po izobrazbi magistrica biopsihologije, ki pri svetovalnem delu upošteva biopsihosocialno naravo človeka in se temu primerno odziva na potrebe oseb v stiski. Razume, da so biološki procesi, ki v primeru dolgotrajnega stresa lahko vodijo v različna bolezenska stanja, ozko povezani s psihološkim vidikom doživljanja življenjskih okoliščin. Socialno okolje oziroma odnosi v katere je posameznik vpet prav tako pomembno vplivajo na njegovo duševno zdravje. Prizadeva se za sinergično sodelovanje, upoštevajoč pestrost osebnostnih lastnosti slehernega posameznika.

Vodja projektov na pravnem področju


Nina Markovič, diplomirana pravnica, vodja projektov in pravna svetovalka PRIMSS. Prizadeva si za človekove pravice, opolnomočenje deprivilegiranih posameznikov ter za širjenje zavesti o enakopravnosti, strpnosti in varnosti. Zavzeta zagovornica mirnega reševanja sporov, dialoga in celovite obravnave posameznika. Pri delu nudi strokovno pomoč za uveljavljanje pravic iz socialnih transferjev, področja delovnega, družinskega in izvršilnega prava. Več let se ukvarja z izvajanjem dogodkov in izobraževalnih delavnic iz področja varstva človekovih pravic, nevarnosti na spletu, nasilja, trgovini z ljudmi in drugo. 

Svetovalci



Martina Bažec zaključuje magistrski študij biopsihologije in poleg znanj pridobljenih tekom študija, je usposabljanje za psihološko svetovanje opravljala pod vodstvom psihologa Matica Munca, dodatna znanja pa nadgrajuje po izobraževanjih v Sloveniji in tujini. Njena področja zanimanja zajemajo predvsem medosebne in partnerske odnose ter psihologijo seksualnosti, saj se predvsem o slednji premalo odkrito ter strokovno govori. V svoje delo poskuša vključiti tako nevrološki in okoljski kot psihološki vidik, saj je njeno vodilo, da smo ljudje večplastna bitja, katerih vedenje je odraz različnih konstruktov.


Maja Čeček, študetka biopsihologije. Navdušuje jo delo z mladoletnimi, verjame v to, da zgodnje izkušnje v življenju močno vplivajo na razvoj posameznikovih prepričanj o sebi, svetu. Poudarek posveča predvsem izgradnji prepričanj, katera posamezniku omogočajo napredovanje in konstruktivno izgradnjo lastne identitete. Svoje zanimanje posveča tudi managmentu v podjetjih. Odnosi na delovnem mestu, se ji zdijo ključnega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, hkrati pa verjame, da le na ta način organizacija lahko deluje v smeri zastavljenih ciljev.


Barbara Oven, ki trenutno zaključuje študij biopsihologije v Kopru. Zanima se in deluje predvsem na področju motenj hranjenja, kjer s podporo in vztrajnostjo odstranjuje tančice te zahrbtne bolezni, ter išče vzroke za nastanek. Meni, da so motnje hranjenja le posledica, prepletenih vzrokov, kot so slabi medsebojni odnosi, slaba samopodoba, različne zlorabe, nasilje; s katerimi se posameznik sooča. Velik poudarek daje na dolgotrajnost procesapri ozdravitvi in na podporo posameznici/posamezniku.


Boštjan Hafnar je absolvent magistrskega študija psihologije, ki na PRIMSS-u pokriva predvsem področje športno psihološkega svetovanja. Interes za psihologijo je razvil pred 14 leti, ko je začel z raziskovanjem depresivnih motenj, anksioznosti in pomanjkanja smisla, kasneje pa se je usmeril na pozitivno psihologijo, osebnostni razvoj, zdravo prehranjevanje, varovanje okolja in osebno poslanstvo. V številnih dodatnih izobraževanjih je spoznal teorijo izbire, life coaching, športno psihologijo, improvizacijsko gledališče itd., svoj prosti čas pa rad posveča fitnesu, poučevanju odbojke, sprehodom s prijatelji ali sprehajanju psov v bližnjem zavetišču.



Brina Plavšič je študentka biospihologije, ki si želi poklicno pot nadaljevati v terapevtski smeri. Največ izkušenj in znanj ima o rekreativni uporabi substanc, razvoju zasvojenosti in samo-destruktivnih vedenjih. Integracija humanističnih in naravoslovni znanji ji omogoča razumevanje konteksta in oblikovanje celostne predstave o človeku, ki je osnovana na razumevanju, sočutju in sprejemanju. Preko svetovalnega dela želi posameznika opolnomočiti, da se bo lažje soočal s težavami, ter spreminjal nefunkcionalne vedenjske in miselne vzorce.