Psihološka svetovalnica

Kaj je mediacija
Konflikti sami po sebi niso ne pozitivni in tudi ne negativni – so posledica različnosti naših misli, prepričanj, pogledov, odnosov in drugega. Vsak od nas ima možnost izbire ali bo konflikt sprejel negativno ali kot priložnost za spremembo in osebno rast. Kadar razvijamo in izkoristimo »sodelovalne veščine« reševanja konfliktov, nam lahko le-te služijo za skupno rast.
Udeležencem - mediantom je v procesu dana svobodna izbira o stopnji končne (začasne ali trajne) rešitve konflikta oziroma spora. Mediator upošteva, da medianta sama najbolje vesta, kaj je za njiju najboljše. Omenjen pristop praviloma pozitivno vpliva na samozaupanje udeležencev in boljše sprejemanje različnosti drugega. Posledično vodi tudi k boljšemu razumevanju sveta in življenja ter osebnem spreminjanju.
Stroški mediacije so relativno nizki, če jih primerjamo z alternativami – npr. možnostjo uporabe sodišča, sodelovanje med sprtima stranema, pa zmanjša tudi možnosti zaostrovanja sporov v prihodnosti.

Kako poteka mediacija
Mediacija ali posredovanje v konfliktu je proces, ki ga usmerja mediator. Sprte strani se vanj vključita prostovoljno, z namenom iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Mediacija ima lahko več srečanj; skupna in/ali ločena. Mediator je nepristranska strokovno usposobljena oseba, ki posluša in skrbi za potek procesa, medsebojno spoštljivost in dostojanstvo vseh. Udeležencem s tehtnimi vprašanji pomaga pri razjasnjevanju nesporazumov in iskanju skupnih rešitev. Mediator ne daje predlogov in se ne opredeljuje o vsebini. Tudi odloča ne.

Zakaj se odločiti za mediacijo

  • Hitro do rešitve
    Mediacija lahko traja kratek čas. Velikokrat se zgodi, da se konflikt ali spor razreši že na prvem srečanju, pogosto pa v nekaj srečanjih (do največ pet). Le izjemoma, pri kompleksnejši in/ali bolj zaostrenih sporih, je potrebnih več srečanj.
  • Samostojno odločanje o rešitvi
    Za razliko od drugih postopkov, kjer o vsebini odloča tretja stran (sodišče, arbiter, nadrejeni…), pri mediaciji – tako o problemu, kot tudi o vsebini rešitve – odločajo udeleženci. 
  • Obojestransko zadovoljstvo ali sprejemljivost rešitve
    Mediacija je prostovoljna. Sklepanje dogovora in rešitev je vedno dosežena sporazumno. Cilj procesa je, da se noben od udeležencev ne počuti poraženega. 
  • Spodbujanje sodelovanja
    Mediacija ni tekmovalen odnos. Drugega vabi v sodelovanje.
  • Večja zanesljivost dogovora
    Zanesljivost izpolnjevanja dogovora, ki ga medianta sprejmeta s pomočjo mediacije, je veliko večja, kot izpolnjevanje sklepa avtoritete (npr. sodišča), saj obe strani nosita odgovornost za rešitev, kar povečuje možnost, da bo dogovor tudi izpolnjen.

V primeru, ko mediacija ni uspešna, stanje zaradi mediacije praviloma ni slabše, kot je bilo pred začetkom. Nasprotno, tudi, če do dogovora ne pride, je vzrok konflikta ali spora vsaj nekoliko jasnejši, kot je bili pred začetkom mediacije.

Družinska mediacija
Družinska mediacija je namenjena družinam oz. ožjim in širšim družinskim članom. Je učinkovito orodje za konstruktivno komunikacijo in iskanje ustreznih rešitev za vse člane družine. Primerna je za reševanje vseh konfliktov in sporov; tudi tistih, ki bi se, ali se že rešujejo na sodišču. Posledično prispeva tudi k izboljšanju kakovosti odnosov v družini, sposobnosti reševanja problemov in razvijanju medsebojne komunikacije.
Proaktivna družinska mediacija je primerna za reševanje sporov in izboljšanje odnosov med člani družine.
Rekonstruktivna družinska mediacija je primerna za reševanje sporov med partnerjema, ki želita izboljšati svoj odnos.
Ločitvena mediacija je primerna za reševanje sporov med partnerjema v procesu razhajanja oz. ločevanja.
Poločitvena mediacija je reševanje sporov med bivšima partnerjema.

Temeljna načela mediacije

  • Nepristranskost in nevtralnost mediatorja.
  • Prostovoljnost in zaupnost.
  • Enakopravnost in avtonomnost udeležencev.
  • Samostojno odločanje mediantov o vsebini in stopnji rešitve.
  • Pravna nevezanost in samoodgovornost. (Izid mediacije za stranke ni pravno zavezujoč, razen če se udeleženca tako odločita in sporazum tudi formalno potrdita. )
  • Mediator ne more biti odgovoren za vsebino sporazuma.
  • Dogovorjena rešitev se praviloma zapiše v pisni obliki, kot sporazumni dogovor, ki ga podpišeta obe stranki.

Izvajalec mediacije
Matic Munc

Pobuda za začetek mediacije
Če se želite vključiti v postopek mediacije, se z drugo stranjo dogovorite sami ali pa drugo stran povabimo mi. Pobudo za začetek mediacije podate preko e-pošte: info@primss.si ali na telefon 041 360 913. Na podlagi pobude za mediacijo se dogovorimo za mediacijsko srečanje, na katerem podpišete tudi dogovor o mediaciji. 

Pobuda za začetek mediacije