Psihološka svetovalnica

Anksioznost
Anksioznost je stanje tesnobe, treme, napetosti, živčnosti, strahu ali zaskrbljenosti, ki ga sestavljajo telesne, vedenjske, miselne in čustvene spremembe.
Misli, ki se pojavljajo pri osebah z anksiozno motnjo so lahko podobne mislim oseb, ki te motnje nimajo, vendar so pri osebah z anksiozno motnjo te misli zelo pogoste in v veliki meri vplivajo na posameznikov vsakdan.Take misli so:
»V nevarnosti sem.«, »Kaj če ne bom mogel/a dihati?«, »Kaj če omedlim?«, »Srce mi bo zastalo. Zadušil/a se bom.«, »Kaj si bodo drugi mislili o meni?«, »Ali me zapušča razum?«, »Sem duševni bolnik?«.
Te misli spremljajo čustva napetosti in telesnih znakov, kot so pospešen utrip srca, oteženo dihanje, potenje,  napetost v mišicah, glavobol, otrplost, utrujenost in mravljinci po telesu. Vse našteto vpliva tudi na to, kako se bo oseba vedla. Značilno je izogibanje okoliščinam, krajem ali ljudem, ki pri osebi vzbujajo napetost, pa tudi opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto.
Napačno je prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Anksiozne osebe ne morejo prisiliti samih sebe, da bi se počutili bolje. Kljub temu, da se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Pomoč je zelo pomembna. Motnja lahko ogrožene ljudi ovira v življenju, zato je pomembno da poiščejo pomoč strokovnjaka.


Depresija
Depresija je več kot le prehodna slaba volja in ni zgolj potrtost zaradi stresnih in težavnih življenjskih okoliščin. V neprijetnih situacijah je namreč poslabšanje razpoloženja pričakovano, žalost pa del življenja in se ji ne moremo izogniti. Depresija je duševna motnja, bolezen, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človekovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Je dalj časa trajajoče stanje žalosti, brezupa in apatije.
Spremljajo jo simptomi kot so: slabo razpoloženje in razdražljivost, občutek nemoči in praznine, tesnoba, izčrpanost in pomanjkanje energije, težave s koncentracijo in spominom, umik iz družbe, nizka samopodoba, težave s spanjem, spremenjene prehranjevalne navade, glavoboli, bolečine v trebuhu, mišicah ali hrbtu itd. Ti povzročajo izrazito neugodje in zelo poslabšajo kakovost življenja.
Če pri sebi ali svojih bližnjih opazimo zgoraj opisane težave, je ukrepanje zelo pomembno. Zgodnje prepoznavanje bolezni in začetek zdravljenja lahko namreč pomembno skrajša potek zdravljenja bolezni ter pripomore k boljšemu počutju in višji kakovosti življenja.

 
Študijske težave
Prehod iz srednje šole na fakulteto prinaša s seboj spremembe, nove zahteve in izzive. Prilagajanje na nove obveznosti, drugačen način dela ter večjo svobodo in odgovornost pa lahko privede do težav pri doseganju zastavljenih ciljev in pomembno vpliva na počutje študentov. 
S študijem je povezana večja neodvisnost, ne samo od staršev, temveč tudi od šole. Študent si precej svobodno razporeja čas in se odloča o raznih aktivnostih. Za svoj študij in uspehe je odgovoren sam, pri tem pa se lahko pojavijo težave tako pri postavljanju ciljev, organizaciji dela, razporejanju časa, pojavijo pa se lahko tudi težave pri učenju, preobremenjenost s študijskimi obveznostmi in posledična kronična utrujenost. Veliko študentov pa se sooča tudi z različnimi strahovi pred izpitom ali nastopanjem.
V primeru zgoraj opisanih težav je dobro poiskati ustrezno pomoč in podporo pri razvijanju kompetenc za boljše soočanje z vsakodnevnimi obveznostmi in zahtevami študija.

 
Težave v ljubezni

V dalj časa trajajoči zvezi se slej kot prej zgodi, da rožnata očala, skozi katera gledajo zaljubljenci na skupno življenje, počasi pričnejo bledeti in pride čas, ko postane ohranitev razumevajočega in toplega odnosa na nek način izziv. Lastnosti, s katerimi sta partnerja nekoč drug drugega očarala, lahko postanejo moteče, različne navade lahko privedejo do nerazumevanja in prepirov, komunikacija med partnerjema pa se poslabša. Obdobje mladostništva in prehoda v odraslost je obdobje razvoja identitete, pri čemer se lahko partnerja še bolj povežeta ali pa se drug od drugega oddaljita. Tudi osamljenost in želja po razumevajočem in intimnem odnosu z ljubljeno osebo  lahko posamezniku predstavljata težko izkušnjo.
Vse navedene težave lahko privedejo  do poslabšanja kvalitete življenja in težav v duševnem zdravju. Učenje in raziskovanje različnih načinov, kako prepoznati težave v odnosih, se z njimi soočati, ter kako izboljšati komunikacijo med partnerjema so prvi koraki k bolj kvalitetnemu odnosu in občutku izpolnjenosti.

 
Samopodoba

Samopodoba je podoba, ki jo imamo ljudje o sebi. Pri tem smo hkrati opazovalec in predmet opazovanja, ocenjujemo torej sami sebe: svoje lastnosti, miselne sposobnosti, čustvena stanja, zunanji videz, telesne dejavnosti, socialne spretnosti itd. Pri tem so pomembne tudi podobe, ki jih imamo o sebi v različnih socialnih vlogah, torej kako dojemamo sami sebe v vlogah, ki jih imamo npr. v družini ter širši skupnosti.
S podobo, ki jo imamo o sebi, smo bolj ali manj zadovoljni, kar je odvisno od različnih dejavnikov. Ker je samopodoba strukturirana – sestavljena iz več področij, se lahko na nekem področju ocenjujemo kot dobre ali uspešne, medtem ko smo sami s seboj na drugih področjih manj zadovoljni. Pri vrednotenju podob o sebi je pomembno, s kakšnimi standardi se primerjamo. Na primer, svoje znanje fizike bomo vrednotili drugače, če se bomo primerjali z najpomembnejšimi izumitelji, kot če se bomo primerjali z otrokom, ki šele spoznava osnovne zakonitosti.
Naša podoba o sebi je lahko bolj ali manj skladna s tem, kar drugi mislijo o nas. Lahko se zgodi, da svoje sposobnosti na nekem področju ocenjujemo precej drugače od okolice, jih npr. zelo nizko vrednotimo, ker se primerjamo s previsokimi standardi. V primeru neodobravanja svojih lastnosti oz. nizkega samospoštovanja, velja razmisliti o tem, kaj lahko storimo z namenom izboljšanja podobe o sebi. Pri tem je lahko dobrodošla tudi pomoč strokovnjaka.